REPUBLIKA SLOVENIJA
Kulturna dediščina
Kulturna dediščina predstavlja zgodovino določenega naroda, neprecenljivo zapuščino rodovom in bogat vir informacij o načinu vedenja naših prednikov. Predmete kulturne dediščine delimo na premične (slike, kipi, fotografije, knjige, arheološki predmeti, rokopisi, razne zbirke, dokumenti, pečatniki, stari predmeti - igrače, pohištvo, zlatnina, instrumenti, ure itn.) in nepremične (stavbe, cerkve, naselbine, spomeniki, krajina in podobno). Varstvo kulturne dediščine je pomembno zaradi celostnega ohranjanja dediščine, pri tem so pomembne tudi splošne izvozne in uvozne zahteve, sistem dovoljenj za iznos in izvoz, kategorije predmetov kulturne dediščine in nacionalnega bogastva, postopki zadržanja premične kulturne dediščine in izvajanja carinskega nadzora nad dediščino.
Ukrepi carinskega organa
Nadzor carinskih organov na področju varstva kulturne dediščine poteka pri izvozu in uvozu predmetov kulturne dediščine. Za izvoz predmetov kulturne dediščine iz carinskega območja Unije je treba predložiti izvozno dovoljenje. Tako dovoljenje izda pristojni organ države članice, na ozemlju katere se predmet kulturne dediščine nahaja. Ker izvozna dovoljenja spremljajo pošiljko, se predložijo carinskim organom v preverjanje in potrditev izstopa. S carinskimi kontrolami se zagotovi, da lahko carinsko območje zapustijo le tisti predmeti kulturne dediščine, ki jim je priloženo veljavno izvozno dovoljenje ali drug ustrezen dokument. Za uvoz predmetov kulturne dediščine uvozno dovoljenje ni potrebno, če pa država izvora predpisuje izvozno dovoljenje ali drug dokument, je le-tega pri uvozu potrebno carinskim organom predložiti.
V primeru skritega ali nepredloženega blaga ter na osnovi potrditve suma, da odkriti predmeti sodijo v kulturno dediščino, carinski organ zaseže blago in izvede nadaljnji prekrškovni postopek ali vloži kazensko ovadbo.
Ali ste vedeli?
Predmetov, ki sodijo v kategorijo nacionalnega bogastev, ni dovoljeno trajno izvoziti ali iznositi, razen v primeru izmenjave muzejskega, arhivskega ali knjižničnega gradiva in v primeru, da predmeti ne dosegajo takšne kulturne vrednosti, ki bi pomenila osiromašenje nacionalnega bogastva oziroma ne dosegajo finančnega praga vrednosti.
Uvoz in izvoz sodobnih likovnih del, in vseh tistih, ki niso starejša od 50 let (ali pa starejša od 50 let in še vedno v lasti avtorja), ne sodijo v kulturno dediščino in zanje ni potrebno predložiti dovoljenj.
Kopije, replike in ponaredki umetniških del ne spadajo med predmete kulturne dediščine. Več podobnosti je med kopijami in replikami, saj so pravi posnetki umetniških del. Pri ponarejanju pa gre predvsem za zavajanje kupca, da je originalno umetniško delo, s ponarejenim podpisom avtorja.
