Sem tuj študent in opravljam študentsko delo v Sloveniji

V primeru prejemanja dohodkov v Sloveniji, mora dijak ali študent iz tujine pridobiti slovensko davčno številko, če le - te še nima, in sicer s predložitvijo izpolnjenega obrazca Prijava za vpis fizične osebe v davčni register (DR-02). Dohodek dijakov in študentov za opravljeno študentsko delo se za davčne namene šteje za dohodek iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja. Pri davčni obravnavi dohodkov tujih študentov je treba upoštevati tudi določbo mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja (v nadaljevanju: mednarodna pogodba), ki obravnava študente, če je ta sklenjena z drugo državo.

Če mednarodna pogodba, sklenjena z državo, katere rezident je tuj dijak ali študent,  določa, da ima študent, učenec ali pripravnik glede dotacij, štipendij in prejemkov iz zaposlitve med svojim izobraževanjem ali usposabljanjem pravico do enakih oprostitev, olajšav ali znižanj davkov, kot jih imajo rezidenti države pogodbenice, v kateri je na obisku, lahko že pred izplačilom uveljavlja oprostitev davka. V tem primeru se upoštevata določba Zakona o dohodnini - ZDoh-2 glede posebne osebne olajšave, ki znaša 3.500 eurov in določba, v skladu s katero se akontacija dohodnine od dohodka rezidenta za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščenega študentskega servisa ali agencije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela, ne izračuna in ne plača, če posamezen dohodek ne presega 400 eurov, pri tem pa so izpolnjeni tudi zakonski pogoji glede statusa študenta ali dijaka ter starostna omejitev.

Kako lahko nerezident uveljavi oprostitev plačila akontacije dohodnine v Sloveniji?

V ta namen mora tuj dijak ali študent  izpolniti zahtevek za oprostitev davka od dohodka, ki ga študenti dosegajo v Republiki Sloveniji, na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka (KIDO 4), ki mu obvezno priloži potrdilo o rezidentstvu druge države pogodbenice, potrdilo o šolanju oziroma statusu dijaka ali študenta in specifikacijo posameznih izplačil, če je več izplačil na določen dan, ter ga pred izplačilom dohodka posredovati  študentskemu servisu, ki je plačnik davka. Študentski servis nato zahtevek posreduje na Finančno upravo RS. V primeru, da je s strani Finančne uprave RS izdana odločba o oprostitvi davka (tj. odobrena ugodnost pred izplačilom dohodka), študentski servis ob izplačilu dohodka ne odtegne in plača akontacije dohodnine. 

V primeru, da je bil davek, kljub možnosti oprostitve po mednarodni pogodbi (KIDO 4 ni bil vložen pred izplačilom dohodka), odtegnjen in plačan, lahko tuj dijak ali študent sam zahteva vračilo na podlagi zahtevka za vračilo davka od drugih dohodkov na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka (KIDO 12).

Pomni

Za vsako izplačilo dohodka je treba predložiti nov zahtevek KIDO 4, saj mora biti pri vsakem posameznem izplačilu posebej izpolnjen pogoj za oprostitev davka, in sicer posamezno izplačilo ne sme presegati 400 eurov , skupna davčna osnova od dohodkov, ki jih je tuj dijak ali študent (nerezident) dosegel v Sloveniji v tekočem letu do vložitve zahtevka KIDO 4 pa ne sme presegati višine posebne osebne olajšave (tj. vsota bruto izplačil zmanjšana za 10 % normirane stroške in prispevke za socialno varnost ne sme presegati zneska 3. 500 eurov letno).

Zahtevo za vračilo davka na podlagi  zahtevka KIDO 12 se lahko vloži za več izplačil ob predložitvi specifikacije izplačil. Davčni organ v tem primeru odobri vračilo davka do skupne davčne osnove 3. 500 eurov v davčnem letu. Več informacij najdete v točki 6.2 podrobnejšega opisa Obdavčitev dohodkov študentov (dijakov) po ZDoh-2 in mednarodnih pogodbah.

Ali ste vedeli?

Davčna obveznost posameznika je odvisna od njegovega statusa (rezident, nerezident). Rezidenti Slovenije so zavezani za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki jih dosegajo v Sloveniji in v tujini, nerezidenti pa so zavezani za plačilo dohodnine samo od dohodkov z virom v Sloveniji. Po  Zakonu o dohodnini - ZDoh-2 se  fizična oseba, ki je prišla v Slovenijo izključno zaradi študija, šteje za nerezidenta Slovenije. Ne glede na to, pa lahko tuji dijaki in študenti, ki sicer izpolnjujejo enega ali več pogojev za pridobitev statusa rezidenta, pridobijo status rezidenta Slovenije, če jim je to v interesu in s tem posledično v Sloveniji plačujejo davek po svetovnem dohodku. V tem primeru si je treba urediti rezidentski status pri davčnem organu z vložitvijo vloge za ureditev rezidentstva, ki je lahko podana tudi v obliki izpolnjenega   Vprašalnika: ugotovitev rezidentskega statusa – prihod v Republiko Slovenijo. Več informacij glede ureditve rezidentskega statusa je dostopnih v podrobnejšem opisu  Rezidentstvo po ZDoh-2, ZDDPO-2 in po mednarodnih pogodbah in v 1. točki podrobnejšega opisa Obdavčitev dohodkov študentov (dijakov) po ZDoh-2 in mednarodnih pogodbah.

NI NOVIC
MENI
SKRIJ
NA VRH