Odpis dolga in osebni stečaj

Davek se izjemoma deloma ali v celoti odpiše, če bi plačilo davka lahko ogrozilo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.

Zavezanec za odpis davka zaprosi z vlogo. Vlogi se ugodi, če dohodki zavezanca in njegovih družinskih članov ne presegajo predpisane omejitve ter če hkrati zavezanec in njegovi družinskih člani nimajo premoženja, iz katerega bi se davek lahko plačal. Podatke o dohodkih in premoženju (nepremičnine, vozila ipd.) za zavezanca in njegove družinske člane pridobi davčni organ sam. Nekatera dokazila mora vlogi priložiti zavezanec, če želi, da se jih upošteva pri obravnavi vloge (dokazila o plačilu preživnine, dokazila o slabem zdravstvenem stanju zavezanca ali njegovih družinskih članov itd.).

Fizična oseba lahko doseže odpis davčnega dolga tudi v postopku osebnega stečaja v skladu z insolvenčno zakonodajo (Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolvenosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Začetek postopka lahko na pristojnem okrožnem sodišču predlaga tako dolžnik, ki je oproščen založitve predujma za začetne stroške stečajnega postopka, kot tudi upnik.

Namen postopka osebnega stečaja je v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev hkrati in v enakih deležih, stečajni dolžnik pa ima načeloma interes, da bi v postopku osebnega stečaja dosegel odpust svojih obveznosti. O odpustu odloči sodišče s sklepom, s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti pa preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatev, za katere učinkuje odpust obveznosti. V povezavi s tem ZDavP-2 v drugem in tretjem odstavku 106. člena določa, da se davek, ki v postopku osebnega stečaja ni bil poplačan, odpiše na podlagi pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti.

Potrebno pa je poudariti, da četudi dolžnik doseže odpust obveznosti, ta ne učinkuje na vse davčne terjatve (na primer na neplačane prispevke ali globe) kot to izhaja iz drugega odstavka 408. člena ZFPIPPP.