Prenehanje fizične osebe, ki opravlja dejavnost

Ko zavezanec preneha opravljati dejavnost kot fizična oseba, je obravnavan po pravilih, ki so določena v 51. členu v Zakonu o dohodnini – ZDoh-2. V skladu s splošnimi pravili tega člena se vsako prenehanje opravljanja dejavnosti davčno obravnava kot odtujitev sredstev (razen denarnih sredstev ter določenih nepremičnin in opreme), nadaljevanje opravljanja dejavnosti s prevzetimi sredstvi pa kot pridobitev teh sredstev. Povedano drugače, prenehanje opravljanja dejavnosti se po splošnih pravilih šteje za obdavčljivo transakcijo, razen določenih izjem. V okvir prenehanja opravljanja dejavnosti štejejo vsa prenehanja ne glede na vzrok prenehanja in ne glede na to, ali prenehanje temelji na volji podjetnika ali ne, ter ne glede na to, ali se dejavnost nadaljuje prek druge osebe ali ne.

Ne glede na omenjeno splošno pravilo so v ZDoh-2, poleg že omenjenih izjem od tega pravila, določene še dodatne izjeme. Te izjeme se nanašajo na transakcijo prenehanja opravljanja dejavnosti fizične osebe (tj. starega zasebnika) s prenosom podjetja ali dela podjetja na drugo fizično osebo (tj. novega zasebnika) in na transakcijo prenehanja opravljanja dejavnosti fizične osebe, ki opravlja dejavnost, ki se izvede v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah o statusnem preoblikovanju podjetnika. V primeru, da zavezanec preneha opravljati dejavnost na enega izmed omenjenih načinov, bo lahko v času, ko izvede to transakcijo, neobdavčen oziroma bo transakcija lahko obravnavana kot davčno nevtralna, če bo za to izpolnjeval vse pogoje, ki jih določa davčna zakonodaja.

NI NOVIC
MENI
SKRIJ
NA VRH