Davčna izvršba

Davčna izvršba je skrajni ukrep, ki ga Finančna uprava RS uporabi, če dolžnik svojih denarnih obveznosti ne poravna v rokih, predpisanih za prostovoljno izpolnitev.

Postopek se začne z izdajo sklepa o izvršbi.

Z izvršbo je mogoče seči na:

• dolžnikove denarne prejemke (plača, pokojnina itd.):
  • Omejitev: največ do višine dveh tretjin, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % bruto minimalne plače (v letu 2019 je ta znesek 673,84 EUR).
  • Izvzetja: iz izvršbe so izvzeti nekateri denarni prejemki (preživnine, odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju, denarne socialne pomoči, otroški dodatki, štipendije itd.).
• dolžnikova denarna sredstva pri bankah oziroma hranilnicah:
• Na dolžnikova denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri bankah in hranilnicah iz naslova denarnih prejemkov, ki so izvzeti iz davčne izvršbe (159. člen), oziroma je davčna izvršba nanje omejena (160. člen), ni mogoče seči z davčno izvršbo, v kolikor gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec, oziroma je mogoče nanje seči le z upoštevanjem omejitev za tekoči mesec.
• dolžnikove denarne terjatve ter
• dolžnikovo premično premoženje in vrednostne papirje.

Če izvršba na zgoraj našteto premoženje ni uspešna, FURS predlaga sodišču, da začne izvršbo na dolžnikove nepremičnine, delež v družbi ali premoženjske pravice.

Poleg davčnih obveznosti Finančna uprava RS izterjuje tudi denarne nedavčne obveznosti na predlog drugih predlagateljev (npr. globe na predlog Policije). 

Davščine in denarne sankcije prekrškovnega organa se prisilno izterjajo tudi, če ima dolžnik prebivališče ali premoženje v drugi državi članici EU.