REPUBLIKA SLOVENIJA
Zgodovina in razvoj carinske in davčne službe na slovenskih tleh
Carina je bila od vedno med pomembnejšimi državotvornimi organi. Skozi zgodovino se je vloga carine spreminjala. Njena vloga je od čiste fiskalne vloge počasi prehajala v vlogo zaščite domačega gospodarstva. Današnja carinska služba pa ima v družbi zelo kompleksno večplastno vlogo.
Slovenija je bila skozi zgodovino vedno del neke druge države. Te države pa so carinsko službo imele vedno trdno v rokah. Slovenija je do lastne carinske službe prišla šele leta 1991 z osamosvojitvijo. Trenutno smo del carinskega območja evropske skupnosti. Carinska zakonodaja je v vseh državah članicah enaka. Pobrane dajatve gredo večina v Bruselj, le manjši del ostane v državi članici.
Kratek povzetek razvoja in vloge carine na območju Slovenije skozi stoletja in tisočletja bomo našli na Wikipediji.
Obširnejši opis zgodovine pa je izšel ob 20 letnici samostojne carinske službe v obliki brošure z naslovom Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve.
Tako kot carina, so tudi davki obstajali od nekdaj. Verjetno vsem dobro znan »Cesarju, kar je cesarjevega«, še najbolje ponazori vlogo davčne službe v družbi.
Prve zametke davkov najdemo na vseh območjih sveta, kjer so se oblikovale prve zgodnje civilizacije – sumerska, egiptovska, judovska, feničanska itd. Prvotni pomen davkov je bil pridobivanje virov za zagotavljanje varnosti, gradnje svetišč, pozneje mostov, vodovoda itd. Način poravnavanja oz. plačevanja davkov se je skozi zgodovino spreminjal in razvijal, tako glede plačilnega sredstva, zavezancev, vrste in višine davkov, kot tudi prejemnikov. Razvoj je šel od plačila davkov v obliki naravnih dobrin (hrana in živali), preko srebra, zlata pa vse do denarja. Skozi čas so se vrstili tudi številni novi davki: davek na sol, igralno kocko in karte, moško brado, okna, človeško dušo.
Davki so bili in so še vedno pogosto soočeni z družbenim neodobravanjem, vendar so hkrati tudi pogosto sredstvo za dosego ciljev. Iz preteklosti vemo, da je zaradi (pre)visokih in nepravično porazdeljenih davkov prihajalo do uporov (številni kmečki upori na Slovenskem), sicer pa so vedno kljub družbenemu neodobravanju hkrati pomembno vplivali na družbeni, gospodarski, ekonomski in siceršnji razvoj. Zavest pri ljudeh, da so davki za vse zelo pomembni, se je tekom zgodovine krepila, saj so postajale javne dobrine prav zaradi plačevanja davkov lahko dostopne vsem.
Več o zgodovini davkov na slovenskem:
Vloga carinske službe pri osamosvojitvi Slovenije
Predsednik Republike dr. Danilo Turk je, ob dnevu Carine 7. oktobra 2011, Carinski upravi Republike Slovenije podelil zlati red za zasluge: »za izjemen prispevek k vzpostavitvi sodobne carinske službe od osamosvojitve Republike Slovenije do današnjih dni«.
Carinska služba - Radio Prvi (rtvslo.si)
Vloga in pomen carine se je skozi stoletja spreminjal. Vedno pa je bila carinska služba centralizirana in podrejena neposredno oblastem. V naši bivši Jugoslaviji je bila carinska služba neposredno podrejena zveznim oblastem. Zanimivo, da ni bila organ v sestavi Zveznega sekretariata za finance, ampak je bila podrejena neposredno vladi. Direktor zvezne carinske uprave se je tedensko sestajal s predsednikom Vlade. To dovolj zgovorno govori o pomenu carinske službe.
V letih pred osamosvojitvijo, ko so se pričele kazati razpoke v bivši državi Jugoslaviji, nihče v Beogradu ni verjel, da je sploh možno, da se kak od zveznih organov v republikah izneveri lojalnosti do Beograda. V carinsko službo v republikah so trdno verjeli. In prav tu je sledilo prvo razočaranje.
Slovenska osamosvojitev se je pričela s carinsko vojno, ki se je bila daleč pred 10 dnevno vojno.
Upravniki carinarnic so se tajno sestajali z novim slovenskim vodstvom že od konca leta 1990, ko so pričeli preusmerjati pobrane carine namesto v zvezni proračun v slovenski proračun. To so počeli samo na osnovi ustnih dogovorov. Danes si lahko predstavljamo, kaj je to pomenilo za tisti čas. Prvi akt o neveljavni zveznih predpisov je prišel šele 13. junija 1991.
Seveda so to »krajo denarja, kot so to poimenovali v Beogradu«, zvezne oblasti kmalu ugotovile. Carine so bile takrat visoke in so bile pomemben vir prihodkov federacije.
Pričeli so se pritiski, grožnje, izsiljevanja. Prejemali smo številne grožnje po teleksih, navodila o spoštovanju Zveznih predpisov. Zvezni organi so bili nad dejstvom, da izgubljajo carino presenečeni in hudo jezni. Pričeli so se pogovori in naprezanja mišic, prazne obljube o spoštovanju zveznih predpisov, ki se potem niso uresničile. Tako smo bili pod dnevnimi pritiski vse do 25. junija 1991, ko je le napočil tako pričakovan dogodek, razglasitev samostojne države. 26. junija zjutraj so nas pričakale rumene oznake »CARINA – REPUBLIKA SLOVENIJE« . Na simbolni način smo vsi, ki smo si nadeli te oznake, pokazali lojalnost novi slovenski državi. Prav veliko delavcev, ki si značke niso nadeli, ni bilo.
Na meji s Hrvaško je bila čez noč postavljena carinska kontrola, takrat v začetku kar pod dežniki pivovarn.
Sledili so dnevi, ki jih nismo pričakovali, jugo vojska je napadla mejne prehode v želji, da prevzame nazaj nadzor nad mejo in carinami. Dogodki teh težkih dni so nam poznani. Mejne prehode so zasedli zvezna vojska, Milica in carina. Nas so zamenjali šefi iz Beograda. Ne za dolgo, bili so težki trenutki, dvignjene slovenske zastave in napise so jugo oblasti spet menjale z jugoslovanskimi simboli. Bili smo žalostni, ko smo to gledali.
Prišel je brionski sporazum, ki je predvidel moratorij do 8. oktobra. Predvideval je, da se naše delo vrne na pogoje pred osamosvojitvijo, da so na mejah simboli Jugoslavije. Spomnim se, kako so na mejnem prehodu Vrtojba, kjer sem bil takrat šef izpostave, dvignili jugoslovansko zastavo. Ko se je znočilo, smo jo skupaj s policisti menjali in dvignili ponovno slovensko. Nikoli več ne bomo nobenemu dovolili, da jo spusti. In res je bilo tako, za nas je bila slovenska zastava svetinja, ki smo jo skrbno pazili.
Velikokrat smo potarnali, da vloga carinske službe pri osamosvojitvi ni bila pravično ovrednotena. Verjetno res. Nismo imeli časa za promocijo naše vloge, saj smo postavljali novo službo prav iz nič.
Da le ne bi šlo vse v pozabo, smo dogodke tega odločilnega časa popisali v nekaj publikacijah:
Vzpostavljanje nove davčne službe v Republiki Sloveniji v letih 1990-1996 in naprej
Med pomembnimi reformami prve slovenske vlade je bila tudi uvedba velike davčne reforme. Ko govorimo o veliki davčni reformi pred tridesetimi leti je potrebno najprej poudariti, da je le ta imela povsem drugačen karakter od kasnejših davčnih reform v Republiki Sloveniji, saj je omogočala vključitev Slovenije v mednarodne gospodarske tokove in enakopravno gospodarsko sodelovanje v razvitih gospodarstvih. Samostojnost države leta 1990 je Republiko Slovenijo postavila v povsem nov položaj družbenopolitične in ekonomske ureditve in delovanja države. Odločitev Slovenije za tržno gospodarstvo, zasebno lastnino, novo vlogo države in občin je zahtevalo tudi nov davčni sistem, ki je prilagojen davčnim sistemom uveljavljenim v tržno razvitih gospodarstvih.
Slovenija si je postavila v okviru davčne reforme nekaj pomembnih ciljev, s katerimi je želela:
- dokončno uskladiti davčni sistem z zahtevami EU direktiv
- posodobiti sistem obdavčevanja in ga uskladiti z mednarodnimi standardi
- zagotoviti enako obravnavanje davčnih zavezancev po materialnih davčnih zakonih
- enakomerneje porazdeliti davčno breme
- uvesti sodobne kontrolne mehanizme in omogočiti komuniciranje med zavezancem in davčnim organom z najsodobnejšimi sredstvi.
V davčnem sistemu veljajo nekatera načela. Med njimi je posebej pomembno načelo pravičnosti, ki pravi, da naj davek plačujejo vsi, ki so ekonomsko sposobni in enakomerno.
Vzpostavljanje nove davčne službe v Republiki Sloveniji v letih 1990-1996 in naprej
Vloga FURS v sodobni družbi
Ključni mejniki v razvoju carinske službe od osamosvojitve
Slovenska carina se je od osamosvojitve leta 1991 intenzivno razvijala v smeri strokovne, moderne, učinkovite in do strank prijazne službe.
- Junija 1992 je Slovenija postala članica Svetovne carinske organizacije.
- Februarja 1993 se je začel uporabljati evropski obrazec carinske deklaracije.
- 1. januarja 1996 je stopil v veljavo nov slovenski carinski zakonik, ki je temeljil na evropskem carinskemu zakoniku in je omogočil uvedbo poenostavitev v carinskih postopkih.
- 1. julija 1999 je slovenska carina postala pristojna za pobiranje trošarin na celotnem ozemlju RS ter DDV ob uvozu blaga.
- Junija 2000 je bilo uvedeno elektronsko vlaganje carinskih deklaracij.
- Leta 2002 je carinska služba prevzela kontrole na področju skupne kmetijske politike ter pobiranje okoljske dajatve zaradi onesnaževanja zraka z emisijo CO2.
- Aprila 2004 je bil podpisan sporazum s Statistično upravo RS, s katerim je carinska služba prevzela zbiranje statističnih podatkov o blagovni menjavi med državami članicami EU (Intrastat).
- 1. maja 2004 je Slovenija postala članica EU in s tem tudi del enotnega carinskega območja EU. Ukinile so se carinske meje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, kar je bil vzrok za reorganizacijo carinske službe, pri čemer je od 2300 zaposlenih 900 zaposlenih zamenjalo delovno mesto oz. področje dela, od tega se jih je 500 prezaposlilo v druge državne organe.
- Leta 2005 so bile na EU nivoju sprejete t.i. varnostne spremembe carinske zakonodaje. Carinski organi so pridobili nove naloge s področja varstva in varnosti EU in njenih državljanov.
- Aprila 2005 je bila uvedena avtomatska elektronska analiza tveganja v carinskih postopkih.
- Junija 2008 je bil na nivoju EU in tudi v Sloveniji vzpostavljen poseben koncept partnerstva med carino in gospodarstvom v obliki statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta (AEO).
- April 2010 je bil uveden elektronski nadzor nad gibanjem trošarinskih izdelkov.
- 7. oktobra 2011 je predsednik Republike Slovenije podelil Carinski Upravi RS zlati red za zasluge.
- 1. julija 2013 je Republika Hrvaška postala del EU in posledično je Slovenija izgubila zadnji del kopenske »carinske« meje, kar je bil razlog za ponovno večjo reorganizacijo službe.
- Leta 2014 je bil v sodelovanju s Pošto Slovenije implementiran inovativen elektronski sistem za carinjenje poštnih pošiljk, ki je dobil kasneje tudi priznanje Svetovne poštne zveze.
- Leta 2014 smo praznovali 50 let ustanovitve carinskega laboratorija v Sloveniji.
- 1. avgusta 2014 sta se združili Carinska in Davčna uprava RS v Finančno upravo Republike Slovenije.
- 1. maja 2016 je začel veljati prenovljen Carinski zakonik Unije, ki je postavi temelje za nadaljnjo digitalizacijo carinskih postopkov.
- Leta 2018 se je zaključila izgradnja modernega informacijskega sistema za podporo pobiranja in vračila trošarin.
- Leta 2019 se je formalno vzpostavila Kontaktna Skupina za gospodarstvo s področja carin, trošarin in okoljskih dajatev, preko katere se vzdržuje reden dialog med FURS in gospodarstvom.
- V času pandemije 2020 je carina prevzela pomembno vlogo pri zagotavljanju hitrega pretoka blaga, predvsem blaga, potrebnega za zaščito pred širjenjem COVID-2019.
- Leto 2021 je leto večjih sprememb, ki so se začele že z izstopom Združenega Kraljestva iz EU.
- 15. 3. 2021 je bil implementiral nov uvozni nadzorni sistem ICS2.
- Junija 2021 je carinski laboratorij zaključil z zunanjo presojo s strani Slovenske akreditacije in v mesecu septembru 2021 se pričakuje podelitev akreditacijske listine.
- 1. 7. 2021 bodo uveljavljene spremembe na področju e-trgovanja, ki ukinjajo oprostitev plačila DDV za uvoz pošiljk manjše vrednosti, carini pa prinašajo veliko povečanje števila carinskih deklaracij.
- Jeseni 2021 je načrtovana uvedba novega uvoznega carinskega sistema SIAIS2.
Vloga in naloge carinske službe danes
- Varovanje in zaščita ljudi, družbe, okolja in gospodarstva
Carina nadzoruje blago, ki prihaja iz tretjih držav, zatira in odkriva nezakonito trgovanje z orožjem, mamili, radioaktivnimi snovmi in drugim blagom, za katerega veljajo prepovedi in omejitve pri uvozu. S preprečevanjem vnosa nevarnega in zdravju škodljivega blaga pripeva k varovanju okolja ter zaščiti življenja in zdravja državljanov Slovenije in celotne EU. Za primer je bilo samo na področju boja proti ponarejenemu blagu v letih med 2018-2020 odkritih in zadržanih kar 1,5 milijonov kosov ponarejenega blaga v vrednosti 63,2 milijona EUR.
- Podpora konkurenčnosti slovenskega gospodarstva
Sodobni carinski postopki z brezpapirnim poslovanjem in poenostavitvami pomenijo za podjetja velik prihranek časa in denarja. Izvajanje uvoznih in izvoznih postopkov je možno 24 ur na dan vse dni v letu brez fizične prisotnosti carine. Delež poenostavitev v carinskih postopkih je med najvišjimi v EU, in zajema 90,7 % podjetij pri izvozu in 86,6 % pri uvozu. Carina se za pregled blaga odloča na osnovi avtomatske analize tveganja, kar pomeni, da je le 2,8 % fizičnih pregledov blaga in je tako v 86,7 % povprečen čas carinjenja med 0 in 60 minutami. Preko kontaktne skupine za gospodarstvo ter v okviru rednih posvetov so podjetja redno obveščena o novostih in spremembah ter tudi aktivno vključena v procese spreminjanja carinske zakonodaje.
- Pobiranje dajatev
Carina pobira dajatve (carino) za slovenski in evropski proračun, od tega jih v proračunu Republike Slovenije ostane 25%, ostalo pa gre v skupni proračun EU. Poleg za pobiranje carine, je carinski del FURS zadolžen tudi za pobiranje trošarin, davka na dodano vrednost pri uvozu, davkov na mednarodno trgovino in okoljskih dajatev.
- Carina kot del carinske Unije EU
Nezanemarljivo je dejstvo, da je Republika Slovenija že od leta 2004 dalje tudi del carinske unije EU, kar pomeni, da slovenska carina že od leta 2004 dalje ščiti in varuje tako nacionalni kot tudi skupni trg EU ter neposredno izvaja carinsko zakonodajo EU. Tako je carinski del FURS soodgovoren za učinkovito izvajanje carinskih postopkov na ravni EU, kakor tudi za ustrezno zaščito trga in državljanov EU. Več o pomembnosti in rezultatih carinske unije EU, ki se šteje za največje gospodarstvo na svetu.
- Prihodnost Carine
Tudi v prihodnosti bo vloga carine zaščita finančnih interesov EU in Republike Slovenije ob sočasnem pospeševanju legitimnih trgovinskih tokov. Še bolj pa bo izpostavljena predvsem njena zaščitna vloga na notranjem trgu EU ter zaščita državljanov EU. Možnih scenarijev za razvoj carine znotraj EU je več, kar na zelo poljuden način predstavi tudi Komisija EU v prispevku Future of EU Customs in the EU 2040 - YouTube.
Virtualni sprehod po razstavi
