Nadzor nad delom in zaposlovanjem na črno

Delo na črno, omogočanje dela na črno in zaposlovanje na črno je po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1)  prepovedano. Po tem zakonu prav tako ni dovoljeno oglaševanje, če se ponuja ali oglašuje delo, ki se šteje za delo na črno, če se objavi potreba po delavcu za delo, ki ni ustrezno registrirano ter, če se oglašuje delo posameznika, ki se opravlja na podlagi pogodbe civilnega prava preden je ta sklenjena. ZPDZC-1 določa tudi nekatere izjeme, ki ob izpolnjevanju določenih pogojev ne pomenijo dela in zaposlovanja na črno. Te izjeme so: sosedska pomoč, sorodstvena pomoč, nujno delo, humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije, prostovoljsko, dobrodelno delo, pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah, kratkotrajno delo in osebno dopolnilno delo. Vsa ta dela (razen osebno dopolnilno delo) se opravljajo brezplačno.

Od 18. 8. 2014 je za nadzor pristojnih več nadzornih organov. Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je pristojna za nadzor zaposlovanja na črno, dela na črno, omogočanja dela na črno ter nedovoljenega oglaševanja, Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS) za delo na črno in omogočanje dela na črno (razen za posameznike) in Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) za nadzor zaposlovanja na črno in nedovoljenega oglaševanja, ko gre za objavo potrebe za delo, v primeru ko delo ali dejavnost ni ustrezno registrirano.

ZPDZC-1 vsebuje tudi kazenske določbe. Globe so določene v različnih višinah glede na storilce prekrškov in vrsto kršitev. Najnižja predpisana globa je v višini od 100 do 2.500 eurov, najvišja pa od 5.000 do 26.000 eurov. Za prekrške se lahko v hitrem postopku izreče globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom. Višje so globe za prekrške, storjene iz koristoljubnosti ali za pridobitev večje protipravne premoženjske koristi. V primeru prekrška zaradi nezakonitega zaposlovanja državljanov tretjih držav je posledica tudi izločitev iz postopkov javnega naročanja in izguba ali omejitev pravic do javnih sredstev ter obveznost njihovega vračila.

Pri delu in zaposlovanju na črno se negativne posledice za posameznika, ki dela ali je zaposlen na črno odražajo tudi pri drugih pravicah, ki sicer pripadajo vsakemu posamezniku, ki dela ali je zaposlen zakonito. Gre za pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, nadomestila ob odsotnosti iz dela, v primeru zakonite zaposlitve pa tudi za pravice iz delovnega razmerja (prikrajšan je za odpravnino, dopust, regres, stroški za prehrano in prevoz), ob izgubi dela ni upravičenja do nadomestila za brezposelnost, opravljeno delo se ne šteje v delovno dobo in ne upošteva pri pokojninski dobi in pokojninski osnovi.