Izmenjava informacij o čezmejnih aranžmajih

Direktiva Sveta (EU) 2018/822 (kratica: DAC6) dopolnjuje Direktivo 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji. Sprejeta je bila 25. maja 2018, v veljavo pa je stopila 25. 6. 2018. V slovensko zakonodajo je bila prenesena z novelo Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2L) v juniju 2019.

Sprejetje DAC6 je eden od številnih ukrepov, ki je bil v zadnjih letih uveden v EU za izboljšanje transparentnosti na davčnem področju z namenom preprečevanja izogibanja davkom. Omenjeni ukrepi sledijo istemu cilju, to je zaščita nacionalnih davčnih prihodkov pred agresivnimi davčnimi shemami oziroma aranžmaji, katerih glavni namen je prelivanje dobičkov v davčno ugodnejše jurisdikcije.

DAC6 nalaga obvezno poročanje o potencialno agresivnih čezmejnih aranžmajih davčnega načrtovanja, ki zadevajo več kot eno državo članico EU ali eno državo članico EU in tretjo državo ob tem pa je izpolnjena vsaj ena od prepoznavnih značilnosti, t. i. Hallmarks. Gre za kategorije, ki določajo posebne značilnosti, ki potencialno nakazujejo agresivno davčno načrtovanje. Informacije si bodo davčni organi med seboj izmenjali avtomatično.

Obveznost poročanja nosijo osebe, ki oblikujejo, tržijo in sodelujejo v tovrstnih aranžmajih (t.i. posredniki), v določenih primerih pa obveznost preide na uporabnike aranžmajev (davčne zavezance). Poročajo se informacije o identifikaciji posrednikov in zadevnih davčnih zavezancev, podrobnosti o prepoznavnih značilnostih, povzetek vsebine čezmejnega aranžmaja, datum in vrednost aranžmaja, podrobnosti o določbah nacionalnega prava, identifikacijo morebitnih drugih zadevnih oseb in jurisdikcij.

Rok za poročanje je 30 dni od dneva, ko je aranžma na voljo za izvajanje ali od dneva po tem, ko je posebej prilagojeni aranžma pripravljen na izvajanje ali od dneva, ko se izvede kakršnakoli aktivnost, ki kaže na namero o izvajanju aranžmaja.