Kontakti

Prijave kršitev

Prijavite kršitev – prijava je lahko tudi anonimna

Katere informacije posredovati?

V prijavi je potrebno navesti čim bolj natančne podatke o kršitvi, saj le ti omogočajo učinkovito in uspešno izvedbo postopka na podlagi podane prijave.

Prijavitelje prosimo, da pri prijavi:

navedejo čim več podatkov o kršitelju
na kratko opišejo kršitve (podatki o vrsti kršitve ter datumu in kraju kršitve),
priložijo morebitna dokazila, ki kažejo na sum storitve kršitve (na primer fotografije, listine, podatke o pričah, ….

Kam posredovati informacije?

Posamezniki lahko vse informacije posredujejo Finančni upravi RS in sicer:

na anonimni telefon 080 11 22
po elektronski pošti na naslov prijave.fu(at)gov.si
po pošti na naslov Generalni finančni urad, Šmartinska cesta 55, 1000 Ljubljana
osebno na najbližjem finančnem uradu v času uradnih ur

Anonimni telefon je odzivnik, kjer se izjava posameznika zgolj posname, ni pa se mogoče pogovoriti z uradno osebo Finančne uprave RS.

Obrazec za prijavo kršitev

vzorec obrazca za prijavo kršitev

Varovanje tajnosti vira prijave

Zakon o finančni upravi določa, da je uradna oseba dolžna varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij. Tako se podatki o prijavitelju ne smejo posredovati, prijava pa je lahko tudi anonimna.

Lažna prijava

Fizična oseba, ki da lažno prijavo, se v skladu z 38. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru kaznuje s 500 EUR globe. V posebno hudih primerih se ob zakonsko izpolnjenih pogojih kriva ovadba v skladu z 283. Kazenskega zakonika šteje za kaznivo dejanje, ki se kaznuje z zaporom do dveh let.

Prijava kršitev predpisov po ZZPri (zaščita prijaviteljev)

Informacije v skladu s petim odstavkom 15. člena Zakona o zaščiti prijaviteljev (Uradni list RS, št. 16/23, v nadaljevanju ZZPri):

I. Postopek prijave kršitve po ZZPri in kontakti za sprejem zunanjih prijav

Zunanje prijave po ZZPri se na FURS sprejemajo na naslednje načine:

na e-poštni naslov: prijave.zzpri.fu(at)gov.si
pisno po pošti na naslov: FURS, Šmartinska cesta 55, 1000 Ljubljana, s pripisom »Prijava po ZZPri«
na telefonsko številko 01 478 3840 (klici se ne snemajo)
prek spletnega obrazca na državnem portalu eUprava

II. Kontaktni podatki uradnih oseb za zunanjo prijavo na Finančni upravi Republike Slovenije

Marko Mencin: 01 478 3840

Helena Kastelic: 01 478 3840

III. Postopek obravnave zunanje prijave

Prijava po ZZPri se lahko poda le za kršitve predpisov, za katere so posamezniki izvedeli v svojem delovnem okolju. Prijavitelj poda zunanjo prijavo organu za zunanjo prijavo, ki je pristojen za obravnavo prijavljene kršitve glede na njegove pristojnosti in naloge. Če na področju, na katerega se nanaša prijavljena kršitev, ni organa za zunanjo prijavo, prijavitelj poda prijavo Komisiji za preprečevanje korupcije. Če želi prijavitelj naznaniti kršitev, ki je nastala znotraj FURS, ki je v skladu z ZZPri zavezanec za vzpostavitev notranje prijavne poti, lahko to stori tudi s podajo notranje prijave zaupniku na FURS.

FURS obravnava prijavo prijavitelja, ki uveljavlja svoje pravice, po ZZPri le, če prijavitelj v prijavi izrecno navede, da obstaja tveganje povračilnih ukrepov in da potrebuje zaščito kot prijavitelj po tem zakonu.

Zaščita prijaviteljev velja za prijavljene kršitve, ki še trajajo oziroma so se zgodile ali prenehale pred manj kot dvemi leti.

Zunanja prijava se vsebinsko obravnava skladno s pristojnostmi FURS na način in po postopku, kot je opredeljeno v predpisih, ki določajo delovanje FURS. Pri tem se skozi celoten postopek varuje identiteto prijavitelja v skladu z ZZPri.

Če zunanja prijava ne izpolnjuje pogojev za obravnavo po 5. členu ZZPri (prijavitelj in pogoji za zaščito) in devetem odstavku 16. člena ZZPri (dveletni rok od prenehanja kršitve), se prijavitelja obvesti o razlogih, zaradi katerih zunanja prijava ne bo obravnavana po ZZPri ter ali se bo obravnava nadaljevala v skladu z določbami Zakona o finančni upravi. V obvestilu se navede pravni položaj prijavitelja (da nima položaja stranke in da njegova identiteta ne bo razkrita).

Če se pri obdelavi zunanje prijave po ZZPri ugotovi, da so podane okoliščine, ki kažejo na neresničnost vsebine prijave, se prijavitelja zaprosi za dodatna pojasnila in se ga ob tem opozori na posledice lažne prijave. Če prijavitelj pri neresnični prijavi vztraja, se zoper prijavitelja uvede prekrškovni postopek.

Uradna oseba za zunanjo prijavo na FURS prijavitelja obvešča:

v sedmih dneh o sprejemu ali nesprejemu prijave v obravnavo po ZZPri;
v treh mesecih o stanju postopka, zlasti o predvidenih ali sprejetih ukrepih, če postopek še ni končan;
o koncu in izidu postopkov.

IV. Pogoji za uveljavljanje pravice do zaščite prijavitelja

Če FURS pri obravnavi prijave v skladu s 17. členom ZZPri presodi, da je potrebna zaščita prijavitelja zaradi tveganja povračilnih ukrepov, ki ga zatrjuje prijavitelj, ali pa to izhaja iz okoliščin prijave, ali če je do poskusa ali povračilnega ukrepa že prišlo, uradna oseba za zunanjo prijavo prijavitelju svetuje o zaščiti v skladu s 7. poglavjem ZZPri.

V. Ukrepi za zaščito identitete in zaupnosti ter informacije o obdelavi osebnih podatkov prijavitelja

Nihče ne sme razkriti identitete prijavitelja brez njegovega izrecnega soglasja. To velja tudi za vse druge informacije, iz katerih je mogoče neposredno ali posredno sklepati o identiteti prijavitelja. Za dokumente in drugo gradivo v zvezi s prijavo se do konca postopka ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Podatki o identiteti prijavitelja tudi po koncu postopka s prijavo niso informacija javnega značaja. To velja tudi v primeru, ko je dokumentarno gradivo odstopljeno drugemu organu v pristojno obravnavo.

Poskus ugotavljanja identitete prijavitelja in razkritje podatkov o prijavitelju predstavljata prekršek, za katerega ZZPri predpisuje globo.

Do zaščite po ZZPri je upravičen prijavitelj, ki javno razkrije informacije o kršitvi:

če je najprej podal zunanjo prijavo, pa v treh mesecih od prijave ni bil sprejet noben ustrezen ukrep za odpravo kršitve, ali
če ima utemeljene razloge za domnevo, da lahko kršitev pomeni neposredno ali očitno nevarnost za javni interes, zlasti pa nevarnost za življenje, javno zdravje in varnost, ali če obstaja tveganje nepopravljive škode, ali da v primeru zunanje prijave obstaja tveganje povračilnih ukrepov, ali pa je zaradi posebnih okoliščin primera le malo možnosti, da bo kršitev ustrezno obravnavana, zlasti ko bi se dokazi lahko skrili ali uničili, ali ko bi se organ za zunanjo prijavo nedovoljeno dogovarjal s storilcem kršitve ali je vpleten v kršitev.

Uradna oseba za zunanjo prijavo lahko identiteto prijavitelja razkrije v treh primerih:

če se prijavitelj strinja z razkritjem (uradna oseba bo prosila za soglasje);
če to zahteva državni tožilec, kadar je to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj (o razkritju identitete tožilstvu je prijavitelj predhodno obveščen);
če to zahteva sodišče, ko je to potrebno zaradi sodnih postopkov, vključno s sodnimi postopki zaradi zaščite pravice osebe, ki jo prijava zadeva (o razkritju identitete sodišču je prijavitelj predhodno obveščen).

Ne glede na navedeno ne sme nihče razkriti identitete prijavitelja, če bi razkritje ogrozilo življenje ali resno ogrozilo javni interes, varnost ali obrambo države.

Če uradna oseba za zunanjo prijavo presodi, da je to potrebno, lahko ob soglasju prijavitelja predlaga Komisiji za preprečevanje korupcije, da prevzame zaščito prijavitelja.

VI. Pojasnilo v zvezi s prepovedjo povračilnih ukrepov in informacije o podpornih ukrepih

Prepovedani so vsakršni povračilni ukrepi zoper prijavitelja, zlasti pa:

odpoved delovnega razmerja;
suspenz pogodbe o zaposlitvi;
premestitev na nižje delovno mesto, onemogočanje ali zadržanje napredovanja;
prenos delovnih nalog, sprememba kraja delovnega mesta, sprememba delovnega časa, zmanjšanje delovne obveznosti, neizplačilo ali znižanje plače in drugih dodatkov, neizplačilo nagrad in odpravnin;
onemogočanje ali zadržanje izobraževanja in strokovnega usposabljanja;
nizka ocena delovne uspešnosti, nizka letna ocena ali negativna zaposlitvena referenca;
uvedba disciplinskega postopka, izrekanje disciplinskih ukrepov ali kazni;
šikaniranje, prisila, ustrahovanje, nadlegovanje ali izključitev in pomanjkljiva zaščita
dostojanstva pred takim ravnanjem drugih oseb;
diskriminacija, slabša ali nepravična obravnava;
opustitev sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas ob izpolnjenih pogojih, ki jih zakon določa za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas;
odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas pred potekom časa oziroma pred prenehanjem razloga za sklenitev te pogodbe;
druga samovoljna ravnanja delodajalca, vključno z ravnanji, ki povzročajo škodo, tudi za ugled osebe, zlasti na družbenih omrežjih, finančno izgubo, vključno z izgubo posla in izgubo dohodka;
predčasna prekinitev ali odpoved pogodbe za nabavo blaga ali storitev ali druga prekinitev poslovnega sodelovanja;
razveljavitev, začasni ali trajni odvzem licence ali dovoljenja;
samovoljno odrejanje opravljanja zdravstvenih pregledov ali pregledov zaradi ugotavljanja delovne sposobnosti;
uvrstitev na črno listo na podlagi neformalnega ali formalnega dogovora v sektorju ali industriji, ki ima za posledico nezmožnost nove zaposlitve prijavitelja v industriji ali sektorju;
sprožanje zlonamernih postopkov proti prijavitelju.

Kot povračilni ukrep se štejeta tudi grožnja s povračilnim ukrepom ali poskus povračilnega ukrepa.

Uradna oseba za zunanjo prijavo prijavitelju, ki je deležen povračilnih ukrepov, svetuje o pravnih možnostih ter mu v okviru svojih pristojnosti pomaga v upravnih in sodnih postopkih zaradi povračilnih ukrepov, na primer tako, da mu izda potrdilo o vloženi prijavi ali zagotovi dokazila iz postopka s prijavo, ki jih prijavitelj potrebuje v drugem postopku.

Zaščitni ukrepi po tem zakonu so ukrepi, ki se zagotavljajo prijaviteljem glede na vrsto povračilnih ukrepov, zlasti pa:

prepoved razkritja identitete prijavitelja in zaupnost (6. člen ZZPri);
izključitev odgovornosti prijavitelja (21. člen ZZPri);
sodno varstvo in začasne odredbe v primeru povračilnih ukrepov (22. člen ZZPri);
brezplačna pravna pomoč (23. člen ZZPri);
nadomestilo za primer brezposelnosti (24. člen ZZPri);
psihološka podpora (25. člen ZZPri).

Uradna oseba za zunanjo prijavo FURS ali Komisija za preprečevanje korupcije v nadaljnjih postopkih na podlagi prijave svetujeta prijavitelju glede zaščitnih ukrepov in mu pomagata v okviru svojih pristojnosti.

VII. Pristojnosti komisije za preprečevanje korupcije

Komisija za preprečevanje korupcije prijavitelju na njegovo zahtevo za namen uveljavljanja zaščitnih ukrepov izda potrdilo o upravičenosti do zaščite po tem zakonu. Za namen izdaje potrdila lahko pridobiva potrebne podatke od zaupnika, uradne osebe za zunanjo prijavo ali subjekta javnega ali zasebnega sektorja, ki je obravnaval prijavo.

Komisija za preprečevanje korupcije ima po ZZPri naslednje pristojnosti:

svetuje prijavitelju, ki je bil deležen povračilnih ukrepov, o pravnih možnostih in mu v okviru svojih pristojnosti pomaga v upravnih in sodnih postopkih zaradi povračilnih ukrepov po notranji ali zunanji prijavi oziroma javnem razkritju;
nudi podporne ukrepe ter pomoč pri uveljavljanju zaščitnih ukrepov prijavitelju v skladu z 20. členom ZZPri;
zagotavlja celovite informacije in nasvete po tem zakonu, zlasti v zvezi s postopki in pravnimi sredstvi, ki so na voljo prijavitelju za zaščito pred povračilnimi ukrepi, ter informacije o pravicah osebe, ki jo prijava zadeva, na način, da so enostavno dostopni javnosti in brezplačni;
svetuje in nudi pomoč zaupniku in uradni osebi za zunanjo prijavo, kadar nudita zaščito prijavitelju pred povračilnimi ukrepi v skladu s tretjim odstavkom 10. člena in z drugim odstavkom 17. člena ZZPri;
svetuje in nudi pomoč zavezancem in organom za zunanjo prijavo pri vzpostavitvi poti za prejem notranje in zunanje prijave;
izdaja priporočila in pojasnila o vprašanjih, povezanih z vsebino ZZPri;
na podlagi letnih poročil zaupnikov, organov za zunanjo prijavo, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ter svojih evidenc o postopkih s prijavitelji do vsakega 1. aprila tekočega leta za preteklo leto
pripravi skupno letno poročilo, ki vsebuje statistične podatke o obravnavi prijav kršitev po tem zakonu, po organih za zunanjo prijavo ter po dejavnosti, in ga objavi na svoji spletni strani. Komisija za preprečevanje korupcije pri pripravi poročila upošteva kriterije za poročanje Evropski komisiji.

VIII. Pravna sredstva in postopki za zaščito pred povračilnimi ukrepi

Prijavitelj lahko zaradi povračilnih ukrepov iz 19. člena ZZPri uveljavlja sodno varstvo pred pristojnim sodiščem.

Če prijavitelj v postopku za izdajo začasne odredbe izkaže, da je pred povračilnim ukrepom podal prijavo, se šteje, da je podana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

Oba postopka sta nujna. Prijavitelj je v postopkih oproščen plačila sodnih taks.

V postopkih pred sodiščem ali drugim organom se v zvezi s škodo, ki jo je utrpel prijavitelj, domneva, da je škoda posledica povračilnega ukrepa zaradi prijave ali javnega razkritja, če prijavitelj izkaže, da je podal prijavo ali javno razkril informacije o kršitvi in da je utrpel škodo. V takšnih primerih mora oseba, ki je sprejela ukrep, dokazati, da je bil ta ukrep zakonit in primeren in ni bil povezan s prijavo.

Do brezplačne pravne pomoči po tem zakonu je upravičen prijavitelj v sodnih postopkih, ki jih zoper delodajalca sproži zaradi povračilnih ukrepov, ali v sodnih postopkih, ki jih kot povračilni ukrep zoper prijavitelja sproži delodajalec, ali v sodnih postopkih, ki so v zvezi z njegovo prijavo, če izkaže, da je pred povračilnim ukrepom podal prijavo po ZZPri.

Prijavitelj je do brezplačne pravne pomoči upravičen ne glede na določbe o materialnem položaju prosilca ter ne glede na prvo in tretjo alinejo 8. člena ter prvi odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08, 15/14 – odl. US in 19/15).

Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč prednostno obravnava prošnje, vložene po ZZPri.

Če je delodajalec prijavitelju odpovedal pogodbo o zaposlitvi in če prijavitelj uveljavlja sodno varstvo po 22. členu ZZPri ter s potrdilom Komisije za preprečevanje korupcije izkaže, da je upravičen do zaščite po tem zakonu, lahko uveljavlja pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, kot če bi mu prenehala pogodba o zaposlitvi brez njegove krivde.

Prijavitelj lahko uveljavlja pravico do denarnega nadomestila, če se prijavi v evidenco brezposelnih oseb z vlogo, ki jo vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v roku 30 dni od prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Ne glede na določbe zakona, ki ureja trg dela, se prijavitelju, ki ni dosegel minimalnega obdobja zavarovanja za pridobitev pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost, pravica do denarnega nadomestila prizna v višini najnižjega zneska denarnega nadomestila, kot ga določa zakon, ki ureja trg dela, denarno nadomestilo pa se prijavitelju prizna v trajanju do pravnomočne odločitve sodišča.

Če prijavitelj potrebuje psihološko podporo zaradi povračilnih ukrepov, lahko Komisija za preprečevanje korupcije na njegovo pobudo, pobudo zaupnika ali uradne osebe za zunanjo prijavo FURS centru za duševno zdravje, kliničnopsihološki ambulanti ali psihiatrični ambulanti v mreži javne zdravstvene službe predlaga njegovo obravnavo.

IX. Pogoji, pod katerimi je prijavitelj zaščiten pred odgovornostjo za kršitev zaupnosti

Prijavitelj, ki informacije o kršitvah prijavi ali javno razkrije v skladu s tem zakonom, ne krši nobene omejitve ali prepovedi glede razkritja informacij in ne nosi nobene odgovornosti, povezane s takšno prijavo ali javnim razkritjem, pod pogojem, da ni prijavil ali javno razkril neresničnih informacij in je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da sta bila prijava ali javno razkritje takšnih informacij nujna za razkritje kršitve na podlagi tega zakona.

Prejšnji odstavek se ne uporablja glede omejitev razkritja informacij, določenih s predpisi na področju varovanja tajnih podatkov, poklicne skrivnosti odvetnikov, zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, tajnosti sodnih posvetovanj in pravil kazenskega postopka.

Ne glede na določbe zakona, ki ureja poslovno skrivnost, prijava ali javno razkritje informacij, ki vključujejo poslovne skrivnosti, nista protipravna, če ju prijavitelj prijavi ali razkrije v skladu s tem zakonom.

Prijavitelj ne nosi odgovornosti v zvezi s pridobitvijo ali dostopom do informacij, ki jih prijavi ali javno razkrije, če takšna pridobitev ali dostop ni samostojno kaznivo dejanje.

V morebitnih postopkih zoper prijavitelja zaradi žaljenja ali krnitve ugleda, kršitve avtorskih pravic, kršitve zaupnosti informacij v skladu s prvim do četrtim odstavkom tega člena, kršitve pravil o varstvu podatkov ali odškodninskih zahtevkov, prijavitelj ne nosi nobene odgovornosti zaradi prijav ali javnih razkritij na podlagi tega zakona in se lahko pri predlogu zavrnitve zahtevka zoper sebe sklicuje na prijavo ali javno razkritje, če je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da sta bila prijava ali javno razkritje nujna za razkritje kršitve na podlagi tega zakona.

X. Organi za zunanjo prijavo iz 14. člena ZZPri

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije,
Agencija za trg vrednostnih papirjev,
Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence,
Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa,
Agencija za zavarovalni nadzor,
Agencija za javni nadzor nad revidiranjem,
Banka Slovenije,
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil,
Finančna uprava Republike Slovenije,
Tržni inšpektorat Republike Slovenije,
Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja,
Informacijski pooblaščenec,
Inšpekcija za informacijsko varnost,
Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost,
Inšpekcija za varstvo pred sevanji,
Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
Inšpektorat Republike Slovenije za delo,
Inšpektorat za javni sektor,
Inšpektorat za okolje in energijo,
Inšpektorat za naravne vire in prostor,
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke,
organi nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo porabo sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji,
Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije,
Slovenski državni holding in
Komisija za preprečevanje korupcije.

XI. Informacije o nevladnih organizacijah, ki delujejo na področju zaščite prijaviteljev:

V Sloveniji obstajajo tudi nevladne organizacije, ki delujejo na področju zaščite prijaviteljev, ki jih nekaj v nadaljevanju navajamo:

Transparency International Slovenia - je nevladna in neprofitna organizacija s statusom v javnem interesu pri Ministrstvu za javno upravo;
Center za zaščito žvižgačev - Center se ukvarja z odpravljanjem posledic povračilnih ukrepov, ki pogosto doletijo žvižgače;
PiC (Partnerstvo za integriteto in transparentnost) - slovenska nevladna organizacija, ki se ukvarja s preprečevanjem korupcije in zagotavljanjem varstva prijaviteljev;
CNVOS - krovna mreža slovenskih nevladnih organizacij.

Te organizacije zagotavljajo različne oblike podpore, kot so pravni nasveti, izobraževanje, svetovanje in ozaveščanje javnosti o pomembnosti prijaviteljev.

XII. Pomembne povezave:

Varstvo osebnih podatkov

Upravljavec in pooblaščena oseba za varstvo podatkov

Upravljavec osebnih podatkov je Finančna uprava Republike Slovenije, Šmartinska cesta 55, p.p. 631, 1001 Ljubljana, elektronski naslov gfu.fu(at)gov.si.

Pooblaščeni osebi za varstvo osebnih podatkov (DPO – Data Protection Officer) Mitja Levstek in Maja Šinkovec sta dosegljiva na elektronskem naslovu dpo.furs(at)gov.si in telefonski številki 01 478 39 29 ali 01 478 29 37.

Dostop do informacij javnega značaja

Generalni finančni urad

Šmartinska 55

1000 Ljubljana

Katalog informacij javnega značaja

Pooblaščena uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja:

Ana MAVRIČ SUŠA

ijz.furs(at)gov.si

Obrazec zahteve za dostop do informacij javnega značaja

Predstavniki za odnose z javnostmi