Minimalni davek (povrhnji in domači povrhnji davek)

Zakon o minimalnem davku (ZMD) je v slovenski davčno-pravni sistem uvedel minimalni davek. Namen minimalnega davka je zagotoviti globalno minimalno obdavčitev dobička velikih mednarodnih in domačih skupin s 15 % dejansko davčno stopnjo (minimalna davčna stopnja). Zakon je bil sprejet na podlagi Direktive EU 2022/2523 o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v Uniji, ki je bila pripravljena na podlagi Vzorčnih pravil GLOBE, ki jih je decembra 2021 objavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Pravila povrhnjega davka, uvedena z ZMD, so zasnovana tako, da sovpadajo s pravili OECD in Direktive EU. ZMD se skladno s 3. členom razlaga in uporablja skladno s komentarji in upravnimi smernicami OECD. Minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije objavi sporočilo o spletnih straneh OECD, na katerih so objavljeni dokumenti iz prvega odstavka tega člena.

Kdo je zajet

Obveznosti v zvezi z minimalnim davkom bodo imele velike mednarodne in domače skupine podjetij, katerih letni prihodki, o katerih se poroča v konsolidiranih računovodskih izkazih krovnega matičnega subjekta, v vsaj dveh od štirih poslovnih let znašajo 750.000.000 EUR ali več. ZMD posebej določa subjekte, ki so izključeni iz sistema minimalnega davka.

Zgradba minimalnega davka

Minimalni davek je sestavljen iz povrhnjega davka in domačega povrhnjega davka in gre za ločen sistem od davka od dohodkov pravnih oseb, s kompleksnimi pravili za določanje osnove (kvalificiranega dohodka in presežnega dobička) in dejanske davčne stopnje.

Domači povrhnji davek, ki je dejansko plačan in se šteje za kvalificiran, znižuje obveznost za plačilo povrhnjega davka in ima v tem smislu prednost pred povrhnjim davkom. Pravila domačega povrhnjega davka se uporabljajo za poslovna leta, ki se začnejo z 31. decembrom 2023 dalje.

Povrhnji davek se plačuje na podlagi pravila o vključitvi dohodkov (IIR) ali na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih (UTPR). Pravilo o vključitvi dohodkov se uporablja za poslovna leta, ki se začnejo z 31. decembrom 2023 in nalaga obveznost plačila povrhnjega davka za posamezno jurisdikcijo najvišjemu matičnemu subjektu skupine, ki je podvržen pravilom povrhnjega davka v svoji jurisdikciji. Pravilo o prenizko obdavčenih dobičkih, ki se uporablja za poslovna leta, ki se začnejo z 31. decembrom 2024, pa deluje kot rezervno pravilo in nalaga plačilo povrhnjega davka, ki ni bil plačan na podlagi pravila o vključitvi dohodkov, drugim subjektom v sestavi.

Izračunavanje in poročanje

Subjekti, ki bodo v obsegu minimalnega davka bodo imeli naslednje administrativne obveznosti:

• obračun povrhnjega davka
• obračun domačega povrhnjega davka
• informativni obrazec za obračun

Prve obračune domačega povrhnjega davka in informativne obrazce za obračun za leto 2024 bodo morali subjekti predložiti v roku 18 mesecev po poteku koledarskega leta 2024, torej do 30.06.2026. Rok za predložitev prvih obračunov povrhnjega davka pa je 30 dni po poteku roka za predložitev informativnega obrazca za obračun. V naslednjih poročevalskih obdobjih bo rok za predložitev obračuna domačega povrhnjega davka in informativnega obrazca za obračun 15 mesecev po poteku poslovnega leta oziroma za obračun povrhnjega davka 30 dni po poteku roka za predložitev informativnega obrazca za obračun.

Dopolnjen opis minimalnega davka – dodatne splošne informacije