Varstvo živalskih in rastlinskih vrst (CITES)

Nenadzorovana mednarodna trgovina z živalskimi in rastlinskimi vrstami lahko negativno vpliva na  preživetje teh vrst v naravi. Za vzpostavitev nadzora nad mednarodno trgovino z ogroženimi  živalskimi in rastlinskimi vrstami je bil zato sprejet mednarodni sporazum - Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami oziroma konvencija CITES. V skladu s konvencijo CITES, ki je pričela veljati 1975, je mednarodno trgovanje z vrstami, navedenimi na dodatkih konvencije dovoljeno le, če poteka v obsegu, ki ne škoduje preživetju vrste v naravi. Konvencija ureja mednarodno trgovino z živalskimi in rastlinskimi vrstami, to je uvoz, izvoz in ponovni izvoz na osnovi dovoljenj in potrdil, ki se izdajo, če so izpolnjeni predpisani pogoji. S konvencijo, h kateri je pristopilo že 175 držav, se zagotavljajo različni režimi varstva za več kot 30.000 vrst živali in rastlin, ne glede na to, ali gre za žive osebke, njihove dele ali izdelke iz njih.

V EU (Evropska komisija (DG Environment) CITES) se konvencija CITES izvaja skupaj z uredbami EU o trgovini s prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (osnovna uredba, izvedbena uredba, uredba o dovoljenjih, uredba o začasni ustavitvi vnosa). Čeprav se uredbe EU o trgovini s prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami neposredno uporabljajo v vseh državah članicah EU, mora potrebne izvršilne določbe dopolnjevati nacionalna zakonodaja, države članice pa morajo zagotoviti, da se kršitve predpisov tudi ustrezno kaznujejo.

V Sloveniji je za izdajanje dokumentov, ki so potrebni za uvoz, izvoz in tranzit ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, pristojno Ministrstvo za naravne vire in prostor.

Carinski organi so pristojni za preverjanje ali pošiljke z osebki zaščitenih rastlinskih in živalskih vrst  ob vnosu v EU, pri izvozu, ponovnem izvozu iz EU ali tranzitu, spremljajo ustrezna dovoljenja.