Gensko spremenjeni organizmi (GSO)

Namen evropske in slovenske zakonodaje o gensko spremenjenih organizmih (v nadaljnjem besedilu: GSO) je varovanje zdravja ljudi, živali in okolja ob hkratnem zagotavljanju prostega pretoka GSO na notranjem trgu EU.

GSO so živi organizmi, v katerih je bil genski material spremenjen s postopki, ki potekajo drugače kot v naravi, torej drugače kot s križanjem ali z naravno rekombinacijo. Z uporabo sodobne biotehnologije lahko izbrane gene prenesemo iz enega organizma v drugega, tudi če gre za organizme različnih vrst. Pojem GSO je podrobno opredeljen v Direktivi 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 12. marca 2001, o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi direktive Sveta 90/220/EGS (v nadaljnjem besedilu: direktiva 2001/18/ES).

Pogoj, da se GSO, gensko spremenjena živila ali gensko spremenjena krma lahko tržijo v EU, je pridobitev dovoljenja na podlagi predpisanega postopka.

Uradni nadzor GSO v živilih in krmi izvaja Inšpektorat za okolje in prostor, razen v delu, ki se nanaša na živila živalskega izvora, kjer izvaja uradni nadzor Uprava za varno hrano. Uradni nadzor, ki se nanaša na prehranska dopolnila, živila za posebne prehranske oziroma zdravstvene namene in na živila oziroma hrano v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu izvaja Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije.

Carinski organi imajo na podlagi Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi naslednje naloge:

• v okviru običajnih kontrol opraviti dokumentacijski in identifikacijski pregled v skladu s 50. in 51. členom tega zakona;
• v primeru suma o kršitvi 50. oziroma 51. člena tega zakona zadržati pošiljko GSO ali izdelka in obvestiti uradnega veterinarja ali fitosanitarnega inšpektorja. Ta v okviru svojega delovnega področja opravi fizični pregled pošiljke in odredi ustrezne ukrepe.

O ugotovljenih kršitvah s področja GSO mora carinski organ nemudoma obvestiti ministrstvo, pristojno za okolje.